Covid-19 pri nosečnicah povezan z avtizmom otrok? Strokovnjakinja: Skrb je odveč

V znanstveni reviji Obstetrics & Gynecology (Porodništvo in ginekologija) je bila nedavno objavljena raziskava, ki ugotavlja povezavo med okužbo s covidom-19 med nosečnostjo in povečanim tveganjem za neugodne nevrološke razvojne diagnoze otroka.

Nekateri ameriški mediji so izsledke predstavili kot povezavo med covidom-19 in povečanim tveganjem za avtizem, a to ni povsem točna interpretacija.

Za mnenje o raziskavi smo povprašali zdravnico, vodjo porodnega bloka ljubljanske porodnišnice Mirjam Druškovič. Specialistka ginekologije in porodništva miri in pravi, da ni razloga za skrb.

Analizirali podatke mater in otrok

Raziskovalci iz Massachusettsa so analizirali podatke več kot 18.000 nosečnic in njihovih otrok, rojenih med marcem 2020 in majem 2021. Pri materah so preverili, ali so imele v času nosečnosti potrjeno okužbo s koronavirusom, pri otrocih pa morebitne diagnoze nevrorazvojnih motenj, ki so jih zabeležili do tretjega leta starosti.

Ugotovili so, da so bili otroci mater, ki so med nosečnostjo prebolele covid-19, bistveno bolj izpostavljeni možnosti za diagnozo nevrorazvojne motnje kot otroci mater, ki covida med nosečnostjo niso prebolele.

Diagnozo nevrorazvojne motnje je imelo nekaj več kot 16 odstotkov malčkov mater, ki so prebolele covid-19, v primerjavi z manj kot 10 odstotki otrok mater, ki ga niso prebolele. Ob upoštevanju drugih dejavnikov je bilo tveganje pri otrocih prebolelih približno 1,3-krat večje.

Razlika v tveganjih je bila izrazitejša pri fantkih in v primerih, ko je bila mati okužena v tretjem trimesečju nosečnosti.

Kot so navedli avtorji študije, so tudi prejšnje raziskave pokazale, da so možgani moških plodov bolj dovzetni za materine imunske odzive, tretje trimesečje pa je "kritično obdobje za razvoj možganov".

Najpogostejše diagnoze, ki so jih zabeležili, so vključevale motnje v razvoju govora in motoričnih funkcij ter avtizem. Diagnozo avtizma je imelo 2,7 odstotka otrok, rojenih materam, ki so bile med nosečnostjo okužene, v primerjavi s približno 1,1 odstotka otrok mater brez okužbe, navaja študija.

Številni dejavniki vpliva v času pandemije

Kako ocenjuje relevantnost raziskave in ugotovitev, smo vprašali zdravnico specialistko ginekologije in porodništva Mirjam Druškovič. Kot je pojasnila, je raziskava pokazala, da je bila okužba z virusom SARS-CoV-2 povezana s slabšim nevrološkim razvojem otrok do tretjega leta starosti. Med njimi so bile različne nevrološke motnje, tudi razvojne. "Zato težko govorimo, da je pokazala povečano tveganje za avtizem," je poudarila.

Kot je dodala, je bilo doslej opravljenih več velikih kohortnih raziskav in metaanaliz, ki pa niso pokazale pomembnega povečanja tveganja za nevro­razvojni zaostanek pri otrocih, ki so bili med nosečnostjo izpostavljeni materini okužbi s SARS-CoV-2, do starosti 24 mesecev. Nekatere raziskave so sicer poročale o rahlo nižjih povprečnih rezultatih na področjih fine motorike in reševanja problemov, je dejala Druškovič.

"Pomembno je tudi, da so dojenčki, rojeni v času pandemije – ne glede na okužbo matere, pogosto dosegli nižje razvojne rezultate, kar najverjetneje odraža širše psihosocialne in okoljske dejavnike, povezane s pandemijo," je opozorila strokovnjakinja.

"Moramo pa se zavedati omejitev vseh dosedanjih raziskav, saj večina raziskav vključuje kratko obdobje spremljanja (do približno 24 mesecev, zadnja do 36 mesecev), zato so dolgoročni nevrorazvojni izidi še vedno nejasni," je izpostavila in dodala, da tudi metodološke razlike med raziskavami, majhne velikosti vzorcev in številni moteči dejavniki – kot so materina pridružena obolenja, stres in družbeno-ekonomske motnje v času pandemije – otežujejo interpretacijo rezultatov.

Bolezen covid-19 ni več ista kot leta 2020

Kaj zdravnica na podlagi ugotovitev raziskave svetuje nosečnicam? Kot pravi, je raziskava potekala na začetku epidemije, ko smo se prvič srečevali z novim koronavirusom, tako da te rezultate težko prenesemo v trenutno obdobje.

Zdajšnje različice covida-19 so blažje od tistih, ki so krožile v času, na katerega se nanaša raziskava.

"Na podlagi ugotovitev raziskave se moje svetovanje v nosečnosti ne bi spremenilo," poudarja Druškovič. "Po mojem mnenju ni razloga za skrb, povezava z avtizmom, če sploh je (dokazi so šibki), je majhna. Nosečnice naj upoštevajo priporočila stroke in izkoristijo program bogatega prenatalnega varstva, ki je na voljo v Sloveniji," svetuje.

Doslej je bilo opravljenih tudi precej raziskav o varnosti cepljenja nosečnic proti covidu-19. "Podatki kažejo, da so mRNK cepiva proti covidu-19 varna za nosečnice in plod, brez povečanega tveganja za resne neželene učinke za nosečnice, plod in novorojenčka," navaja zdravnica.

Na tehnologiji mRNK so bila osnovana cepiva proti covidu-19 proizvajalcev Pfizer/Biontech in Moderna.

"Velike kohortne raziskave in metaanalize kažejo, da cepljenje z mRNK cepivi med nosečnostjo ni povezano s povečanim tveganjem za spontani splav, prezgodnji porod, nizko porodno težo, prirojene napake. Najpogostejši stranski učinki so bili prisotni pri nosečnicah kmalu po cepljenju in so bili prehodne narave, na primer utrujenost in glavobol," povzema Druškovič.

Cepljenje med nosečnostjo ne ščiti le nje, ampak omogoča tvorbo protiteles, ki prek posteljice prehajajo k plodu in ščitijo novorojenčka v prvih mesecih življenja.

O preprečevanju različnih okužb v nosečnosti naj se posvetujejo z ginekologom. Ti priporočajo več cepljenj, tudi proti gripi in oslovskemu kašlju, okužba s katerim je za novorojenčke lahko izjemno nevarna.